Panongpolong Sivenga ako Mak i wat i 
Mak 
Ritetong nge a Mak 
Panongpolong Sivenga ako Mak i wat i, kene i ri papulua nge a Jisas ile pamirealing avele. (Aro o thepol ritetong ako i voth a mukaling a Matiu ile erere nge.) Mak i wat papulua nge a Jisas ile omaing engengare mo aro i pathengal ako ve, God ile engenging i voth a i nge, maken i pavurvur ako aro i ol werer it, na i patitepot ler vothung kerenga mo te vthopot nge a God ile paomelaling panen anga. (Aro o thepol a Mak 10:45) Mak i watu mun a Jisas ile riong pulua ako i ri nge matheong ako aro i velpoltun toko lemioongare. Aken ava i mirenga ve, nge wop lemi ako Mak i wat iana, tokokoere o sung matheong a toko lemioongare nge lale, na Mak i palemi rumal or nge a Jisas ile riong nge matheong areken.  
Jisas i velpol mo aro i ritet tokokoere nge a God ile menong e nepes ile velpoling 
 1
(Vonge 1:1–3:6) 
Jon ako ini toko paninuonga i mukal e a Jisas ma i panongpol tel or mo aro o monsi e a Jisas ile velpoling. 
(Matiu 3:1-11; Luk 3:2-16; Jon 1:19-28) 
 1 Ake ini pateanga nge Panongpolong Sivenga nge a Jisas Krais ako ini a God Itun. 
 2 Nomenga ako God ile riong elnga nomenganga ako iion a Aisaia i wat a God ile riong a erere nge. Ma God i ria Itun ve, 
“Thopol, aro tho pakepot lek pakeke, 
mo aro i mukal 
mo aro i monsi lom esong la.” Malakai 3:1 
 3 “Ma ile lenging kene i lenga lengpot 
ako a pen polpolnga me. 
Ma i ri vene, 
‘Thomu o monsi nge a Toko Pomnga ile esong me 
na thomu o pavengveng ile sovengalo elonga.’ ” Aisaia 40:3 
 4 I pateanga i ranga ve ako Aisaia i wat i nomenga. Mako Jon ako ini toko paninuonga, i voth a pen polpolnga ma i lengpot nge a God ile riong. Ma i panongpol or vene, “Aro ve thomu o eksing lomu mimiong na o modop lomu vothung kerenga, aro God i patitepot lomu vothung kerengare, mo i sivenga ako aro thomu o es me, mo tho paninu thomu.”  5 Tokokoere ako ole a epee a Judia na tokokoe mun pulua ako ole a rem pomnga a Jerusalem, o es ma o nongpol a Jon ile panongpolong. Ma o pamilimlem ole vothung kerengare, ma Jon i paninu or a thei a Jordan.  6 Na Jon, ini toko ako i rel, na i ne inga ako ini mekerem ako ini kamel ini thoing na ia let mun ako ini mekerem peti. Na i esu esa inga ako a pen polpolnga, ma ia aning ako ini sis, na i thin inga ako ini sthong ei.  7 Na Jon i ria or ve, “Toko ako aro i rumongal nge tho panen, ile engenging kene i mukal nge tho. Na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo tho inospot ile esonga a we, kene avele.  8 Tho paninu thomu nge thei, aveto toko ako aro i rumongal ol nge tho, aro i paninu thomu nge a God Ioni Riringa.” 
Jon i paninu a Jisas. 
(Matiu 3:13-17; Luk 3:21-22) 
 9 Lama ina Jisas i plosa a Nasaret e epee ako a Galili, ma i es a Jon nge me. Ma Jon i paninu i nge thei a thei a Jordan.  10 Jon i paninu i ma vus, lama Jisas i plosteta a thei lemi, ma ipo watha a sepsa ma i thopol ako Pen a Urvet i thep. Ma God Ioni Riringa i esu a Jisas nge me, ma i thopol i ma i ranga ve ini pothu.  11 Na God ile lenging i espot a Pen a Urvet lemi me, ma i ri ve, “Wong ini tuk ako ok sagu rintet wong, na lemik sivenga rintet nge wong.” 
Satan i tongporum a Jisas. 
(Matiu 4:1-11; Luk 4:1-13) 
 12 Na a ur e avele na Oni Riringa i pakepot a Jisas a pen polpolnga la.  13 Ma Jisas i voth a pen polpolnga aken nge nang mule pa penel, ma Satan i tongporum i nge. Na wop aken kene ini mekerem wengare ole vothinga, ave God ile enselre o theal i. 
Jisas i patea ile omaing. 
(Matiu 4:12-17; Luk 4:13-15) 
 14 Na nge wop lemi ako o paeso a Jon a mang a midenga lemi. Ma Jisas i velpol a epee a Galili ma i panongpol nge a God ile Panongpolong Sivenga.  15 I ria or vene, “Thomu o eksing na o modop lomu vothung kerengare, eneke i toth lale ako aro God ile menong e nepes aro i velpol a it nge, na lomumuo nge Panongpolong Sivenga ake.” 
Jisas i lenga toko or penel mo o panes i. 
(Matiu 4:18-22; Luk 5:2-11; Jon 1:35-42) 
 16 Na Jisas kene i es a thei a pamonlel a Galili wopo ma i thopolo a Saimon ome itein a Andru, na or paini o men a oa wok nge, ma o rongu oa susua, eneke ake ini or paini ole omaing, ako o el umtun nge.  17 Na Jisas i leng or paini ma i ria or ve, “Thomu paini o es me mo o panes tho. Aro tho patoral thomu paini nge toko na sengre oelnga.”  18 Na a ur e avele na or paini o modipdopu oa susuare na o panes ol a Jisas. 
 19 Lama o espot mun lollo avele, na o sangpolo mun titein pel aini ako ini a Jems na Jon, ako ini a Sebedi itutunre. O men a oa wok lemi ma o monsi oa susua.  20 Jisas i thopol or paini ma i lenga or, mako or paini o los lelpot otema a Sebedi tomo nge ile toko umongare ako o voth a oa wok lemi, ma or paini o panes mun a Jisas. 
Jisas i wistetpot tamata kerenga. 
(Luk 4:31-37) 
 21 Na o es a Kaperneam. Na nge nang rialonga Jisas i eso a Judare ole lotuonga a vel lemi ma i patea opamirealnga.  22 Na o nongpol ile riong avera ma o kukuk nge, eneke ile riong i engeng ma i rel nge tokokoe areko o panongpol nge a Moses ile patorong.  23 Na a ur e avele na toko omole ako tamata kerenga i voth a i nge, i mita ma i pres a Jisas viringa.  24 Ma i ria i ve, “Wong ake ini a Jisas ako lom a Nasaret. Wong es ake me mo ong oma neke e them, wong es re ake me mo wong ri ve wong pakerenga them, e? Lemik mire nge wong. Wong ini toko riringa ako ong esu a God nge me.” 
 25 Lamako Jisas i prestun tamata kerenga aken ve, “Wong poreng, na lopot a toko aken nge.”  26 Na a ur e avele nako tamata kerenga aken ru i voth a toko aken nge, sawirwir i ma i wal kerere, mako i lo lelpot sele i. 
 27 Toko na sengre kene or alavusnga o kukuk nge, ma o ri ve, “O ken, ur ake i rel.” Ma osivenga o nin ol pel nge ma o ria ve, “Ur ake kene i vava? Ake ranga ve ini patoraling ponganga, e? Toko ake ile riong i engeng rintet, i pavurvur ako aro i wistetpot tamata kerengare, nako o nongal i.”  28 Lamako Jisas iion i kima ol a pen elonga ako a Galili, nge ile omaing aken. 
Jisas i pamimi a Saimon iwenga. 
(Matiu 8:14-15; Luk 4:38-39) 
 29 Lama Jisas ome ile toko or penel o korpot a lotuonga a vel aken lemi, ma o es ako a Saimon ome a Andru ole vel. Ma Jems ome a Jon o es tomo e or.  30 Na Saimon iwenga ini multhang, ini peti i velvel rintet, ma i ngo vet inga ako a ring. Ma Jisas i velpol, ma o ria i nge a Saimon iwenga ako ini multhang.  31 Ma Jisas i es a i nge, ma i krima imeni lamako i pamita i. A ur e avele, nako ini multhanga aken i vus, mako i monsi ol oa aning. 
Jisas i pamimi toko pulua. 
(Matiu 8:16-17; Luk 4:40-41) 
 32 Ma nang i sivluk na pen aivuvu ol, ma tokokoere o pasong ol ni multhangingare a Jisas nge me, ma o pasong tomo mun tokokoe areko tamata kerengare o voth a or nge.  33 Na tokokoere ako o voth a rem pomnga, o vus me ma o men a vel thekia.  34 Mako Jisas i pamimi toko na seng pulua ako ni multhanging rel relnga i el or, na i ria tamata kerengare mo o poreng lamako i wistetpot or, na Jisas mit roal or mo o mothong leng lenging, eneke olemi mire ako ve, ini ao. 
Jisas i nong a God nge na i panongpol tokokoere a rumrem. 
(Luk 4:42-43) 
 35 Lama rulpotetu inga, nako Jisas i opotalalo a pen epee ako toko e avele i voth nge. I es ma i voth nge, ma i nong a God nge.  36 I nong, na Saimon rea o es ma o ortet i.  37 Mako o thopolo i, ma o ria i ve, “Toko alavusnga or ako o ortet wong.” 
 38 Jisas i olal ole riong ve, “Avele, te es ol inga nge rem relnga pelie ako i toth, mo tho panongpol nge, eneke ake ini lek omaing ako aro tho oma i.”  39 Lama i eso a wop elonga ako a epee a Galili, ma i wistetpot tamata kerengare na i eso mun a Judare ole lotuonga a velre ako a rumrem, mako i panongpol nge. 
Jisas i pamimi toko ni akolikloknga. 
(Matiu 8:2-4; Luk 5:12-14) 
 40 Na ine toko omole ako ini peti a putput, i es a Jisas nge ma i koru ieve ma ipo tiru a i nge, ma i nong a i nge, ma i ria i ve, “Ong pavurvur ako aro wong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.” 
 41 Jisas kene ilemi esal rintet i, ma i montuna ini peti na i ria ve, “lemik ve aro tho oma i, aro ong riri werer.”  42 Lama a ur e avele nako ini a putput i vus. Na ini peti elonga i riritet werer. 
 43 Lama Jisas i pator engeng toko aken e riong,  44 ma i ria i ve, “Nik plong ve wong ria toko e nge, aveto aro wong es alpo a prisre ako o oma sungong a God nge mo wong pathengal num peti a or nge. Na sung sungong, ako ranga ve Moses ile patorong i ri nge, eneke wong onol werer lale, maken aro toko na seng alavusnga aro o thopol i mo olemi mire nge ako ve, num akolikloknga i vus.” Mako i pake ol i la.  45 Aveto toko aken i nong sirik ma i panongpol toko na sengre nge. Ma toko na sengre o nongpol i ma i pavurvur aro Jisas i es ol a rem pomnga avele ol, eneke aro toko na sengre o vustuno i, mako i voth ol inga a pen polpolnga, aveto toko pelie ako a rem alavusnga o es ol a i nge la.