Neky Diꞌibʉ Santya̱ꞌa̱gʉ Jyaay
1
Dios yajkypy ja wijyꞌa̱jtʉn
Ʉj Santya̱ꞌa̱gʉ, Diosʉ myʉduumbʉ esʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ myʉduumbʉ. Nduknigajxtʉptsʉ tya̱dʉ neky ma̱jmajtsk ja Israelʉ mya̱a̱ngʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts diꞌibʉ oj ñʉjxtʉ tsʉnaabyʉ ma̱ wiink naxwíñʉdʉ.
Mʉguꞌugítʉty, nayjyáwʉdʉ jotkujk ko myínʉt oytyim diꞌibʉ ayoꞌonʉty. Pes mnija̱ꞌa̱dʉp miidsʉty ko mꞌijxmátsʉdʉ yʉ ayoꞌon jaꞌagyʉjxm ko xymyʉbʉktʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm, miits mꞌʉxpʉ́ktʉp es xymyʉmada̱ꞌa̱ktʉt oytyim diꞌibʉ ayoꞌonʉty. Jaꞌa tsojkʉp es xyjáttʉt wiꞌix oy xymyʉmada̱ꞌa̱ktʉt ja ayoꞌon, dʉꞌʉn mꞌíttʉt kexy kaꞌpxy éxtʉmʉ Dios ttseky, es kʉdii ni tii mdʉgoyꞌa̱jtxʉdʉt.
Pʉn miidsʉty niduꞌugʉty mdʉgoyꞌa̱jtxʉp ja wijyꞌa̱jtʉn, amdowdʉ Dios, es ja Dios mmoꞌoyʉdʉp; jaꞌa ko yʉꞌʉ ñayajkypy yajxón, ni jeꞌeyʉ xykyaꞌoꞌom. Es ko xyꞌamdówdʉt, koonʉm tsyékyʉty es xyꞌamdówdʉt mʉdʉ mʉbʉjkʉn, es kyaj xyjʉjpjáwʉdʉt; jaꞌa ko diꞌibʉ jyʉjpja̱ꞌa̱p, dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm ko ja jikymyejyñ ñikapy es ja poj yajnejxyʉty xidsoo ya̱dsoo. Diꞌibʉ dʉꞌʉn éxtʉmʉ tya̱a̱dʉ, nanatʉkʉ ti tꞌawíxʉt mʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, mʉt ko tuk peky ttseky tyam, es bom dyajtʉgátsy ja wyinma̱ꞌa̱ñ.
Ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibʉ ayoo jottʉgeepy, nayjyáwʉdʉp agujk jotkujk mʉt ko Dios yʉꞌʉ pudʉ́kʉdʉp. 10 Es ja diꞌibʉ mʉkja̱ꞌa̱y, nayjyáwʉdʉp agujk jotkujk ko natyʉ Dios ꞌyamútskyʉty. Jaꞌa ko dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉmʉ pʉjy diꞌibʉ ijtp ujtsóty, kyaj jeky ꞌyity. 11 Ko xʉʉ pyʉdsemy es mʉk ꞌyañ, niꞌxp ja ujts, es ja pyʉjy kyaꞌay, ta tyʉgoy ja tsyujꞌa̱jtʉn. Dʉꞌʉn ja mʉkja̱ꞌa̱y tyʉgóyʉt ko naty niꞌigʉ ñayyajmʉkja̱ꞌa̱ydya̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ñʉty.
Kyajʉ Dios pʉ́n dyajpekytyúñ
12 Jotkujk ja ja̱ꞌa̱y ko dyajnáxy ja ayoꞌon mʉt ja maꞌxtujkʉn, es mʉdʉ tya̱a̱dʉ moꞌoyʉdʉp ja Dios ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ diꞌibʉ Dios wya̱ndak tyukmayꞌata̱ꞌa̱ñʉty nidʉgekyʉ diꞌibáty tsojkʉdʉp. 13 Ko pʉ́n ñayjyáwʉty pyekytyuna̱ꞌa̱ñ, kyaj jyʉna̱ꞌa̱nʉt ko Dios myoꞌoyʉdyʉ tadʉ winma̱ꞌa̱ñ, mʉt ko kyaj pʉ́n mba̱a̱t ttuñ esʉ Dios pyekytyúnʉt, es kyaj Dios ti ttuñ es ja ja̱ꞌa̱y pyekytyúnʉt. 14 Jaꞌagyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱y pyekytyuna̱ꞌa̱ndʉ ko ja ꞌyadsojkʉn ñaydyukwinꞌʉʉnʉdʉ, es mʉt ja kyʉꞌʉmdsojkʉn ñayyajtʉgóyʉty. 15 Ko ja̱ꞌa̱y ttsoktʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty, jaa myiñ ja pojpʉ; es ko tya̱dʉ pojpʉ myʉjwindáknʉ, jaa myiinnʉ ja oꞌkʉn.
16 Mʉguꞌugítʉty, katʉ mnaywyinꞌʉʉnʉdʉ. 17 Tʉgekyʉ oybyʉ esʉ tsujpʉ, Dios jaꞌa yajkypy, diꞌibʉ tʉ tpʉjtaꞌaky ja ja̱j tʉꞌxʉn tsa̱jpótm. Dios Teety ijtpʉmʉꞌʉ éxtʉm ꞌyity, kyaj tyʉgatsy. 18 Tsyojkʉngyʉjxm tʉ xymyoꞌoyʉm yʉ njikyꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ mʉt ko nꞌaxá̱jʉm ja tʉyꞌa̱jtʉnbʉ ayuk, es ndʉꞌʉnꞌa̱jtʉm éxtʉm ja jawyiin tʉʉmp ma̱ tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios yajkoj.
Mʉbʉjkʉn
19 Mʉt ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn nnija̱ꞌa̱m, mʉguꞌugítʉty, miidsʉty niduꞌugáty mꞌíttʉp xyꞌawíxtʉt es xymyʉdooꞌíttʉt diꞌibʉ myaꞌꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉp. Es katʉ mnayꞌoojʉdʉ mʉt waanʉ tii, es kyaj mnayyajjotꞌambʉ́kʉdʉt mʉt waanʉ tii. 20 Mʉt ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ajkʉp, kyaj dʉꞌʉn ttuñ ja Diosʉ tsyojkʉn. 21 Pa̱a̱ty mastuꞌuttʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty es ja axʉk winma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ mʉjwindʉjkʉp ya̱ naxwiiñ, es axá̱jʉdʉ tudaꞌakytyiꞌknʉ yʉ ka̱jxwíjʉn diꞌibʉ Dios tʉ tpʉjtaꞌaky mjodoty mwinma̱ꞌa̱ñóty. Mʉt ko tadʉ ka̱jxwíjʉn myʉda̱jtypy ja mʉkꞌa̱jtʉn es dyajnitsoꞌogʉdʉ mꞌanmʉja̱ꞌa̱n.
22 Pa̱a̱ty kuydyundʉ éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn; katʉ jeꞌeyʉ xymyʉdooꞌíttʉ. Mʉt ko pʉn jeꞌeyʉ xymyʉdooꞌíttʉ es kyaj xykyuydyundʉ, kʉꞌʉm mnaywyinꞌʉʉnʉdʉ miidsʉty. 23 Diꞌibʉ jeꞌeyʉ tmʉdooꞌíty ja Diosʉ jyaaybyajtʉn es kyaj tkuydyúñ, 24 dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y ko tkuꞌixʉ ijxnóty ja wyiin jyʉjp, es ko ñejxy wiink tsoo, kyaj tnakyjyamyetsy wiꞌix ꞌyíxyʉty. 25 Per ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj tja̱ꞌa̱ydyʉgóy diꞌibʉ myʉdeepy, es tiꞌigyʉ tpʉjtaꞌaky ja wyinma̱ꞌa̱ñ wiꞌix ja tim oybyʉ anaꞌamʉn jyʉnaꞌañ diꞌibʉ yajwʉꞌʉmp awa̱ꞌa̱tstúm, es dʉꞌʉñʉm tpadúñ yʉ anaꞌamʉn, kunuꞌxʉdʉp ja Dios.
26 Per pʉ́n nayjya̱ꞌa̱p ko twindsʉꞌʉgʉ Dios, es nʉgoo ñanigajxy ñakʉxkajxy, naywyinꞌʉꞌʉnʉp kʉꞌʉm es ni ti tkatsooty diꞌibʉ ꞌyandijpy twindsʉꞌʉgʉ Dios. 27 Diꞌibʉ oy ꞌyawda̱jtypy ja Dios, pyudʉjkʉp ja keꞌꞌegyuꞌungʉty esʉ kuꞌekytyoꞌoxyʉty ko ꞌyayow jyottʉgooydyʉ, es kyaj ñayyaꞌꞌaxʉʉgʉty mʉt ja naxwíñʉdʉ winma̱ꞌa̱ñ.