17
Tokenee goo mapoo gido dili goo
(Matiyu 18:6-7,21-22, Maka 9:42)
Beeame heeso Yesuye o hamamee dili odoo mapoo egeesee takaso, “Edebeeyo goo tokenee mapoo gido dilei goo ee tei sibileiso. Esino goo egee bei mooloogoomo sili odoo mapoo, ayo yimapoo ka taka, eeye-ee! Esiga odoo heeso amapoo tei too odoo ee goo tokenee mapoo gido dilame gooleega, daga odoo aboso yimapoo sibileso, diayo o mu mapoo yo toowa bagagoloso howo bou mapoo toosoga, odoo egee dala pepooko toloso talaiso. Esino yayo odoo amapoo tei too pepooko ee goo tokenee mapoo gido dileso, tokenee toga, edebeeyo tokenee mapoo gido dili odoo mapoo takelega poogooga, Godeeye yimapoo nei dala toowa tenelaiso. Esiga niba niso nediliyo medee bamelee.
Osoloso nee odoo tei too odoo oso goo tokenee toga, yimapoo takee. Osoloso yayo o goo tokenee mapoo goohele sabolo o tokenee mapoo miligi piaga, o tokenee egee boobado bigi. Osoloso yayo beeame hedebe ma kulodu namapoo tokenee too ee 7 daga, osoloso namapoo sibileso yayo emegei di to taka onosee 7 daga, nayo o tokenee goo ee boobado bigi.”
Tei too goo
Diye di odoo oso Lodee mapoo egeesee takaso, “Iyo tei too goo ee toowa moodee,” diso.
Eseme Lodeeye nei egeesee takaso, “Niyo tei too goo oso homokoko pepooko egeesi masi nimapoo mologa, niba tebia niyo molobei hamapoo takolone, ‘No nee too sabolo tado dileso abei mapoo tebee,’ daga egeesee selaiso,” diso.
Wiligi odoo o tou teli odoo eyo goo
“Tou teli odoo oso o wiligi odoowo homolee mapoo mi doomelee maga, o, sipi be hu bamelee maga siboga, yo wulo sibileso nei nalaime, haye. Yo daga o wiligi odoo taba eyo nei siloso, dugo hapoo ee kaloso, nei si ee yimapoo tenelaiso. Osoloso o wiligi odoo taba oso nei naloso koodobuoga, see hamamee yayo wo sabolo howo sabolo nalaiso. Esino yayo tou egeesi tomo siloga, o wiligi odoo taba oso nei yimapoo goomoga to takalaime. Bei, egee o tou. 10 Esiga niba egeesee selai tekepo. Ayo nimapoo tou teye daga, niyo goo egee toloso egeesee takalai tekepo, ‘Iba wulo tou teli odoo. Esiga iyo tou hagee tomo silesibo goo hee talame koo seeso,’ dee takee,” diso.
Yesuye odoo e bia 10 ee tekepo moodoo
11 Yesu Yolusalem mi mapoo dulone, Gelili mi ogo osoloso Samaliya mi ogo doloso domo abaga diso. 12 Yo eli domo mapoo mi pepooko hee mapoo dumolome, odoo e bia 10 egeiso. Odoo e bia 10 oso Yesu ogoloso yima hegi sibadele. Esino wulo eli sage tebisamolone, 13 toso neligidi yimapoo egeesee takaso, “Yesu, wiligi odoo, nayo iba sooloo dolone pidi!” diso.
14 Eseme yayo diba ogoloso egeesee takaso, “Niba dileso Godee ogo odoo ogo doloso domo debeli odoo mapoo nibada su eligi,” diso. Diba Yesuye egeesee taka duloso dimelee omapoo, dia kolo see tekepo paso.
15 Osoloso dima kulodu odoo hee o kolo tekepo pa ogoloso Yesu mapoo wedi sibulone, toso neligidi Godee mapoo goomoga poudoomo simiso. 16 Egeeseemo sibileso Yesuwo homo beiyopoo gasuwoloso badolone Yesu mapoo goomoga teneeso. Odoo hagee Samaliya odoo.
17 Eseme Yesuye egeesee takaso, “Ayo odoo 10 olo tekepo moodooso. Esino odoo abo egee bia kasomo? 18 Bei kasee maga, Yu dele poogoo odoo hedebe hagooso obusomo Godee mapoo goomoga tenelame ka wedi simiyo?” diso. 19 Osoloso Yesuye odoo hamapoo egeesee takaso, “Nayo amapoo tei too maga no olo tekepo paso. Esiga no toboloso di,” diso.
Godeeye wiligi doloso badeli goo oso sibilei
(Matiyu 24:23-28,37-41)
20 Beeame heeso Pelisi odoo oso Yesu mapoo egeesee takaso, “Godeeye wiligi doloso badeli goo ee kobolone sibileiyo?” diso.
Eseme Yesuye nei dimapoo egeesee takaso, “Godeeye wiligi doloso badeli goo ee woola sibo agalaime. 21 Osoloso edebeeyo Godeeye wiligi doloso badeli goo ee hamapoo hagee moloso, o, koogee moloso, dee takalaime. Bei, Godeeye wiligi doloso badeli goo ee nima kulodu moloso,” diso.
22 Osoloso see o hamamee dili odoo mapoo egeesee takaso, “Odoo Holo mo beeame oso siboga niyo agalame goomogalai beeame ee sibileiso. Esino niba agalaime. 23 Osoloso see edebeeyo nimapoo takolone, ‘Odoo Holo a koo badoso, o, hamapoo badoso,’ dee takooga, dia to mapoo tei toloso omapoo na agala di. 24 Esino Odoo Holo ayo sibilei beeame ee, kei ebiedi buguga mi susuga egee gadeebugu egeesee selaiso. Egeeseega odoo susuga oso agalaiso. 25 Esino daga Odoo Holo a dala toowa talaiso. Osoloso odoo epedee hagee do oso a diya gowoolaiso.
26 Nowaye badebei beeame omapoo goo peledaba, goo hedebe egeesi masi oso Odoo Holo ayo sibilei beeame omapoo peledabalaiso. 27 Nowaye badebei beeame mapoo edebeeyo nei na howo na dolone dobolone, soboso giso obuo osoloso gisoso sobo huya dolone debeiso. Egeesee selone doboome, beeame heeso Nowa du ma kulodu gadiso. Eseme howo toowa duwa oso sibileso odoo susuga piluguso.
28 Osoloso goo hedebe egeesi masi oso Loteeye badebei beeame mapoo peledabaso. Bei, Loteeye badebei beeame mapoo edebeeyo nei na howo na dolone debeiso. Osoloso biso emegei nei pidi nei pidi dolone debeiso. Osoloso nei howo sogo, moso togo dolone debeiso. 29 Egeesee selone doboome beeame heeso, Loteeye Sodom mi poogoloso dime, kei ma dokodooga dou sabolo osoloso yo dei heliye oso sibileso odoo Sodom mi mapoo debeli susuga piluguso.
30 Esiga Odoo Holo ayo sibilei beeame mapoo odoo susuga oso goo egeesi tolone doga, ee ma kulodu a ka sibilei. 31 Esiga beeame omapoo odoo hau mapoo badebei oso see moso kulodu o bi talame gadilei tekeponee. Osoloso odoo homolee mapoo nei howo sogomologa, yo see mosopoo wedi dilei tekeponee. 32 Esiga niba Loteeyo osobowo goo ee goolee. 33 Esiga odoo agayo o gie badeli eyo nediliyo pidilame wegegeega, o gie badeli egee osugobalaiso. Esino odoo agayo mo goo maga o gie badeli peegoo magooga, yo badoboso kookaiyo gie osee badalaiso. 34 Esiga ayo nimapoo taka, beeame omapoo giso bakadio kida hedebe mapoo tileiso. Esino odoo hee ido polone, odoo heeno omapoo pagalaiso. 35 Osoloso beeame omapoo sobo bakadio wo gamalaiso. Esino sobo hee ido polone, sobo heeno omapoo pagalaiso. [ 36 Osoloso beeame omapoo giso bakadio homolee ma kulodu tou tomo sileiso. Esino odoo hee ido polone, heeno omapoo pagalaiso.”]
37 Yesuye to hageesee takoloso koodobume, o hamamee dili odoo oso yimapoo egeesee takaso, “Lodee, goo hagee kamapoo peledabalaiyo?” diso.
Eseme Lodeeye dimapoo nei egeesee takaso, “Mi hee mapoo gala ta eyo su hune mologa, kukodee susuga hune egee nalame omapoo busiliso,” diso.