25
Sobo obuo 10 eyo goo maga wudu taka
“Beeame omapoo Godeeye wiligi doloso badeli goo oso sibilei ee egesi masi malaiso. Sobo obuo 10 oso dia keme toloso giso sobo hulame siboga, yo tugodalame diso. Osoloso dima kulodu sobo abo 5 ee goo medee koo gweli. Esino sobo abo 5 ee goo medee gweli. Egeesee ma kulodu sobo abo goo medee koo gweli oso dia keme howo keesooloso dulone, howo abo telega diyadeeso. Esino sobo goo medee gweli oso dia keme sabolo osoloso howo abo keesoo sabolo toloso diyadeeso. Diba dileso balagameleeno, odoo sobo hulei ee saga sibile. Eseme diba diya tila poogoome tiesaso.
Osoloso gesi domo mapoo odoo heeso to neligidi egeesee takaso, ‘Sobo hulei odoo ee olo koola sibo. Esiga niba dileso yo tugode,’ dee takaso.
Eseme sobo obuo susuga tiesamelee maga hogogabuloso dia keme wiki medee pailame hoo kookooso. Esino sobo obuo goo medee koo gweli oso sobo goo medee gweli mapoo egeesee takaso, ‘Ibada keme howo olo hosudalasoo. Esiga niyo iba howo tenee,’ diso.
Eseme goo medee gweli sobo obuo oso nei dimapoo egeesee takaso, ‘Haye. Iyo ibada howo nibada keme mapoo keesoga, iba howo tebileime. Esiga niba howo abo neiso talame bi teli moso mapoo diyadee,’ diso.
10 Eseme diba howo talame dime, odoo sobo hulei ee sibileso peledabaso. Eseme goo medee gweli sobo obuo yo bamelee diba yibolo hodobo nei nalame moso kulodu galagadiso. Diba moso kulodu doboome, osulu kisiso.
11 Esino sobo obuo goo medee koo gweli diba hamamee sibileso osulu mapoo kalamadulone egeesee takaso, ‘Wiligi odoo, osulu yade, iba moso kulodu gasibileiya,’ dee takagameleeso.
12 Esino odoo sobo hulame simi oso nei dimapoo egeesee takaso, ‘Haye. Niba gasibileime. Bei, ayo nimapoo tei taka. A niba gooleedele,’ dee takaso.
13 Esiga niba medee koolone ka debee. Bei, Odoo Holo ayo sibilei beeame ee niba gooleedele.”
Tou teli odoo bakadio hedebe di eyo goo maga wudu taka
(Luka 19:11-27)
14 “Osoloso Godeeye wiligi doloso badeli goo ee egesi masi malaiso. Wiligi odoo oso mi eli sage mapoo dilame, o tou teli odoo gilimadooso. Osoloso dimapoo o bi medee bameleeye diso. 15 Egeeseelone yayo o tou teli odoo mapoo molee tenelone dia goo goolee sabolo tebia teneeso. Egeesee seelone yayo odoo hee mapoo molee ko 5000 teneeso. Osoloso odoo hee yima hamamee taba mapoo molee ko 2000 teneeso. Osoloso odoo hee ee ma hamamee taba mapoo molee ko 1000 teneeso. Osoloso yo see mi eli sage mapoo diso. 16 Eseme o tou teli odoo molee ko 5000 too odoo oso molee egee toloso dileso bi neiso teli moso togoloso badolone molee ko hodio 5000 tooso. 17 Osoloso molee ko 2000 too odoo yinosee molee egee toloso dileso bi neiso teli moso togoloso badolone molee ko hodio 2000 tooso. 18 Esino odoo hee molee ko 1000 too yo o wiligi odoowo molee egee toloso dileso mada mi doluguso.
19 Wiligi odoo yo mi eli sage dileso beeame sage omapoo badoboso see wedi simiso. Yo sibileso yayo molee pi odoo ee gilimadooso, molee oso goo hee moodoo beleso agalame. 20 Eseme molee ko 5000 too odoo oso molee tosibileso egeesee takaso, ‘Wiligi odoo, nayo amapoo molee ko 5000 tenee ee see ayo abaga odoomo dino 10,000 tugodoo hagooso,’ diso.
21 Eseme wiligi odoo oso nei yimapoo egeesee takaso, ‘No tou medee goosa teli odoo. Nayo tou tekepo too ee ogoloso a goomogoso. Esiga nayo bi pepooko medee bamelee maga nei ayo namapoo bi toowa bameleeye dalaiso. Esiga no mo moso kulodu abolo hodobo goomoga sabolo badalame gasibe,’ diso.
22 Eseme molee ko 2000 too odoo yinosee molee tosibileso egeesee takaso, ‘Wiligi odoo, nayo amapoo molee ko 2000 tenee ee see ayo abaga odoomo dino 4000 tugodoo hagooso,’ diso.
23 Eseme wiligi odoo oso nei yimapoo egeesee takaso, ‘No tou medee goosa teli odoo. Nayo tou tekepo too ee ogoloso a goomogo. Esiga nayo bi pepooko medee bamelee maga nei ayo namapoo bi toowa bameleeye dalaiso. Esiga no mo moso kulodu abolo hodobo goomoga sabolo badalame gasibe,’ dee takaso.
24 Eseme molee ko 1000 too odoo oso sibileso egeesee takaso, ‘Wiligi odoo, a gooleedoo, no kitulugu sabolo odoo mapoo diya seseli. Osoloso no odoo heeyo nei segei wulo goobada teli. 25 Esiga a nobolo obulone nee molee oso goo hee moodoolega, wulo dileso mada mi ka dolugu. Esiga nee molee amapoo tenee ee tebia osee hagee moloso,’ diso.
26 Eseme o wiligi odoo oso nei yimapoo egeesee takaso, ‘No tou diya tokenee teli wabada odoodoo. Nayo goolee, a emegei dia nei segei wulo gooloogali gweliso. 27 Esino nayo kasalame mo molee kawulame molee bali odoo dia moso mapoo magelega ka poogoowo? Nayo mo molee omapoo magoo diepi, ayo see wedi simi beeame mapoo mo molee ogoso toowa poloso mologa teliyo,’ dee takaso.
28 Osoloso wiligi odoo oso o odoo abo mapoo egeesee takaso, ‘Niyo yimapoo molee ko 1000 egee molo toloso see odoo molee ko 10,000 too mapoo tenee. 29 Bei, odoo agayo dimapoo tenee bi ee medee bamologa, nei dimapoo bi bei tenelaiso. Esino odoo agayo dimapoo tenee bi ee medee belega poogooga, bi susuga dimapoo egee molo see padaga dalaiso. 30 Esiga tou too tokenee bali odoo ee peegoo neliga ma kulodu togobigi. Osoloso yo omapoo pisa sabolo badolone mei gisile sabolo badalaiso.’ ”
Goo meedilei beeame
31 “Odoo Holo ayo kitulugu sabolo osoloso Godeeyo momaiye susuga sabolo siboga, beeame omapoo ayo toowa doloso badeli goo omaga gadeebugu sabolo sibileso ayo wiligi doloso bili mapoo badalaiso. 32 Osoloso mi opusomo opusomo di mapoo debeli odoo susuga ee Godeeyo momaiye oso gilimado sibileso mo mudugiyopoo mooloogoodalaiso. Osoloso be bali odoo oso o be domo puloso sipi be dibusomo pi, osoloso gout be dibusomo pi deli, egesi masi seelone ayo mi odoo susuga domo puloso mooloogoodoo bakadio moodoolaiso. 33 Egeeseelone ayo odoo mooloogoodoo hee sipi be masi ee mo dee deedee dokolo mapoo sibileso mooloogoode, osoloso odoo mooloogoodoo hee gout be masi ee mo dee dobusu dokolo mapoo sibileso mooloogoode, dee takalaiso.
34 Osoloso wiligi odoo taba ayo mo dee deedee dokolo mooloogoodoo odoo mapoo egeesee takalaiso, ‘Mo Maye goomegeli odoo niba sibadee, Godeeye mipoo bei mooloogele mapoo Godeeye wiligi doloso badeli mi niyo dabalame mopoodoo doloso egee molo mapoo gasibadee. 35 Bei, a hodume niyo amapoo nei teneliso. Osoloso a howo na poogoome niyo amapoo howo keneliso. Osoloso a odoo soo masi sibume niyo a nibada moso mapoo ido peliso. 36 Osoloso a boodo diwe badoboome, niyo amapoo dugo kalame teneliso. Osoloso a paiye badoboome, niyo a medee baliso. Osoloso a neliga moso ma kulodu badoboome, niyo a agalame sibiliso,’ dee takalaiso.
37 Osoloso Godeeyo howo woola odoo tekepo debeli mo dee deedee dokolo mooloogoodoo oso nei egeesee takalaiso, ‘Lodee, kopolone no houda badoboome, iyo no ogoloso nei ka teneeyo? Osoloso kopolone no howo na paga badoboome, iyo no ogoloso howo ka keneeyo? 38 Osoloso kopolone no odoo soo masi sibume, iyo no ogoloso ibada moso ka ido palayo? Osoloso kopolone no boodo diwe badoboome, iyo no ogoloso dugo kalame ka teneeyo? 39 Osoloso kopolone no paiye badoboome, iyo no ogoloso medee ka bameleeyo? Osoloso kopolone no neliga moso ma kulodu badoboome, iyo no agalame ka simiyo?’ dee takalaiso.
40 Osoloso wiligi odoo taba ayo nei egeesee takalaiso, ‘Ayo nimapoo tei goo taka. Niyo tei telaga odoo abo wuluge pidimenee ee, niyo a pidi masi pidi,’ dee takalaiso.
41 Osoloso wiligi odoo taba ayo mo dee dobusu dokolo mooloogoodoo odoo mapoo egeesee takalaiso, ‘Niba amaga peegoo diyadee. Bei, niba Godeeyo kamana ma hemidu doso. Esiga Godeeye Saiten sabolo osoloso o momaiye sabolo dou koo semili mopoodoo doloso magoo mapoo dabalame diyadee. 42 Bei, a hodume niyo amapoo nei tenele. Osoloso a howo na paga badoboome, niyo a howo kenele. 43 Osoloso a odoo soo masi sibume, niyo a nibada moso mapoo ido pele. Osoloso a boodo diwe badoboome, niyo amapoo dugo kalame tenele. Osoloso a paiye badoboome, niyo a medee bele. Osoloso a neliga moso ma kulodu badoboome, niyo a agalame sibile,’ dee takalaiso.
44 Egeeseega diayo nei egeesee takalaiso, ‘Lodee, kopolone no hodia sabolo osoloso howo na paga badoboome iyo no ka egeiyo? Osoloso kopolone no odoo soo masi sibume iyo no ka egeiyo? Osoloso kopolone no boodo diwe badoboome iyo no ka egeiyo? Osoloso kopolone no paiye badoboome iyo no ka egeiyo? Osoloso kopolone no neliga moso ma kulodu badoboome iyo no ka egeiyo? Osoloso iyo kopolone goo susuga hagee ogoloso no pidile ka poogoowo?’ dee takalaiso.
45 Osoloso wiligi odoo taba ayo nei dimapoo egeesee takalaiso, ‘Ayo nimapoo tei goo taka. Niyo tei telaga odoo abo wuluge pidilega poogoomenee ee a pidile poogoo,’ dee takalaiso.
46 Esiga odoo hagee bia peegoo dileso kookaiyo moloso osee malai dala goo mapoo dabalaiso. Esino Godeeye tekepo deli odoo ee Godee sabolo gie badoboso kookaiyo osee dabalaiso.”