27
Tinge yember Pol nal Rom
Lenge miyeꞌ ondoh uku si yupwaiꞌe wusyep nange ya mambaꞌe loumbil pinip mil Itali pe, tinge yember Pol topoꞌe lenge miyeꞌ mwahupwaiꞌe syeꞌ yal syep miyeꞌ mbep ende, naŋ kin Julius. Kin miyeꞌ ŋaiye ŋembepteme lenge miyeꞌ wondoh 100 tikin Sisa. Pe poi ma manah loumbil pinip ende titinge Adramitium ŋaiye ka gunde ŋoloh tikih Esia provins. Miyeꞌ ende Tesalonaika, moi ŋaiye sai nato Masedonia provins, naŋ kin Aristarkus pe, kin topoꞌe nanah loumbil pinip uku pe, poi lalme mal.
Nyermbe pe, poi mate gwere Saidon. Julius de bwore me Pol pe, kin nasme kin ŋaiye ka e etekeꞌe lenge ŋimei kin no, ka yungwisme ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye kin seheiꞌe. Poi plihe masme moi uku pe, poi mal. Kom yohe tahar bongol nengelyembe loumbil pinip pe, poi tase yohe manga ŋoloh tikih Saiprus. Poi merŋe ŋoloh pinip halhale mal siheime Silisia topoꞌe Pamfilia pe, poi ma gwere Maira ŋaiye sai nato Lisia provins. Pe miyeꞌ mbep poi Julius ŋetekeꞌe loumbil pinip tititinge moi Aleksandria nala el Itali pe, kin nenge poi nanah loumbil pinip uku ŋaiye poi ya mil.
Poi mal, kom yohe plihe tahar bongol sekete nengelyembe loumbil pinip poi pe, poi mal ŋumwai ŋumwai. Yohe nengelyembe poi ŋup wula wula pe, nihe ŋaiye poi ya mi gwere Nidus hwihwaiye. O ŋupe ŋaiye poi si mate gwere siheime moi uku pe, yukur tatame ya mengelyembe yohe mil uku. Taꞌe luku pe, poi tase yohe ma gwande ŋoloh tikih Krit ma gwah mal pe, poi ma musungurhme Salmone ŋaiye gandai na tas nal ŋoloh pinip. Poi mende wah nihe gwande ŋoloh tikih tikih mal, kom poi gwere luh ŋaiye tinge jalme Luh Ŋaiye Loumbil Pinip Nato Tase Yohe. Luh uku yukur wohme moi Lasea. Poi gwaingwai sekete mal yaŋah pe, ŋup embere tikin ŋaiye lenge Juta yasme ŋai si nal miꞌe. O tukwini wundehei eꞌe ka ŋup pupwa tikin ŋaiye ŋoloh ka kotou bongol, topoꞌe yohe ka tuhur embere. Pe Pol syep erŋem lenge taꞌe leꞌe na, 10 “Yisyunde, ŋam sisyeme, ŋaiye ya mil pe, poi ya mambaꞌe hwap minir yaŋah. Ŋoloh pinip ka ende yumbune loumbil pinip, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ka guh pinip pe, poi lalme se ya da mule.”
11 Kom miyeꞌ mbep Julius yukur ŋasande wusyep Pol. Kin gande wusyep yai tikin loumbil pinip uku, topoꞌe miyeꞌ ŋaiye ŋenenem loumbil pinip pe, tinge yende miꞌmiꞌ ŋaiye ya mil. 12 Tinge yanange nange yukur bwore ŋaiye loumbil pinip ka tite luh eꞌe wundehei syeꞌ ŋupe ŋaiye yohe embere ka tuhur. Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ wula, tinge ŋoihmbwaip ilyeh ŋaiye ya musme moi uku mil. Tinge ŋoihyeryembe nange ka tutume ŋaiye ya mil Finiks, moi ŋoi ende ŋaiye sai nato Krit. Taꞌe na, luh uku bwore ŋaiye sai tase yohe nal moi ŋaiye bep yal ŋau nangah.
Yohe bimbilyeꞌme tahar ŋoloh pinip
13 Ŋupe ŋaiye yohe tahar naha ŋumwai ŋumwai pe, lenge miyeꞌ uku ŋoihyeryembe nange tatame ŋaiye ya mil Finiks. Taꞌe luku pe, tinge yesembile mwah ŋaiye tinge si yenderenge no, loumbil pinip sai pe, poi gwande ŋoloh tikih Krit maha. 14-15 Kom poi mal sikirp pe, yohe bimbilyeꞌme tahar bongol sekete nase ailan uku ŋaiye sai ŋau ŋanah nat pe, kin nengelyembe loumbil pinip plihe nenge nal pe, tinge yukur tatame ŋaiye ka yenge loumbil pinip yerŋe yohe yil. Taꞌe luku pe, tinge sisyoꞌ yarp yasme yohe nenge loumbil pinip nal.
16 Poi tase yohe sikirp ŋaiye poi manga moi Kauda. Luh uku pe, poi mende wah nihe ŋaiye bepmeteme loumbil pinip malaih poi menge mal. 17 Pe poi kwite loumbil pinip malaih ma mikil manah loumbil pinip embere pe, poi mupwaiꞌe mwah ŋaiye ka tite bworerme. Miꞌe pe, tinge yupwaiꞌe mwah yonyorꞌme loumbil pinip embere luku ŋaiye ka ende bongolme loumbil pinip no, yukur ka turwau.
Tinge hiꞌjarnge nange ka da yi yunuh sah molon ŋaiye sai ŋoloh Libia. Taꞌe luku pe, tinge jete sel jah, topoꞌe tinge yiche mwah ya jah yenderenge loumbil pinip pe, tinge yasme loumbil pinip yohe wenge wal. 18 Kom nyermbe yohe bimbilyeꞌme teter sai bongol sekete pe, tinge yiche ŋaiꞌe ŋaiꞌe syeꞌ ya jah ŋoloh pinip ŋaiye ka ende loumbil pinip ka huhwai. 19 Ŋup hun si nal, kom teter ki sai ŋahilyeh. Taꞌe luku pe, tinge yiche ŋaiꞌe ŋaiꞌe wah syeꞌ tikin loumbil pinip taꞌe sel, mwah, mahe ŋaiꞌe ŋaiꞌe syeꞌ ya jah ŋoloh pinip. 20 Ŋup wula wula si nal, kom ki taꞌe luku sai. Yukur ŋaitem ginir de sikirp no, poi ya metekeꞌe ŋau topoꞌe nowas yohoꞌ supule. Kom yohe ŋende wah tahar bongol supule pe, poi ŋoihmeryembe nange poi ya mule lalme.
21 O ŋup wula wula lenge miyeꞌ yukur yono ŋai. Pe Pol tahar gan hlaꞌ pe, kin ŋana lenge na, “Ŋaiye somohon pa yisyunde wusyep ŋam no, yukur ya musme Krit pe, yukur ya mambaꞌe hwap eꞌe. 22 Kom ŋam da mini yip wusyep hraꞌembep na, pa jin bongole, topoꞌe pa hiꞌjirnge, na pakai. Yukur ya mule. Loumbil pinip ŋilyehme ka talai. 23 Misei ŋup pe, walip hlaꞌ Got ŋam ŋaiye ŋam mende wah kin, kin nate gan siheime ŋam. 24 Pe kin ŋana ŋam na, ‘Pol, yukur na hiꞌgirnge, na pakai. Mindemboi na gin wusyep el ŋembep miyeꞌ ondoh Sisa. Taꞌe luku pe, Got se ka ungwisme nin, topoꞌe lenge miyeꞌ lalme ŋaiye top nin yarp loumbil pinip eꞌe.’ 25 Taꞌe luku pe, yukur yip pa hiꞌjirnge, na pakai. Ŋam menerme wusyep Got pe, ŋam ŋoihmeryembe nange Got se ka ende tuꞌe ŋaiye walip hlaꞌ si ŋana ŋam. 26 Kom yohe si na tumbuꞌe loumbil pinip nenge nal sah molon tikih ŋanah ailan ende.”
27 Ŋup 14 pe, yohe wende wah wenge poi wale wat woyorꞌme tahaiꞌ wal ŋoloh pinip Mediterenian. Ŋup syeꞌ syeꞌ pe, lenge miyeꞌ ŋaiye yende wah loumbil pinip ŋoihyeryembe nange poi si ma siheime sah molon tikih. 28 Pe tinge yiche mwah ya jah yekemberꞌe pinip pe, ŋoloh kin tatame 40 mita. Pe tinge plihe yal sikirp pe, tinge yiche ni ende ya jah pe, ŋoloh ŋanah tatame 30 mita. 29 Tinge hiꞌjarnge ŋaiye loumbil pinip si na e unuh erngenem pe, tinge yiche mwah hoye hoye ya jah pinip yenderenge ŋaiye ka orpe loumbil pinip enge si pe, tinge yasande ŋaiye ka ŋundu yirise hwihwaiye.
30 Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ wah loumbil pinip uku yekepe yaŋah ŋaiye ka jirnge yusme loumbil pinip yil ŋoloh tikih. Tinge homboꞌe yeh lenge nange ka yiche mwah syeꞌ yi juh pinip yi yoho loumbil pinip mut. Taꞌe luku pe, tinge yesembele loumbil pinip malaih pe, tinge yukul yonorh ya jah pinip hlaꞌ nange tinge ka yi juh. 31 Kom Pol ŋaname miyeꞌ mbep Julius topoꞌe lenge miyeꞌ wondoh na, “Ŋaiye lenge miyeꞌ wah loumbil pinip ka yusme loumbil pinip embere yil pe, yip lalme pa yule.” 32 Tinge yasande taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ wondoh yotombo mwah yasme loumbil pinip malaih ŋilyehme nal.
33 Sihei ŋaiye ka ŋundu pe, Pol ŋana lenge lalme nange ka yono ŋai syeꞌ. Kin ŋanange na, “Yip yende wah nihe embere embere pe, yukur yip yono ŋainde sikirp na tatame ŋup 14. 34 Pe ŋam masande ŋaiye pa yono ŋai syeꞌ no, ka ende bongol me yip. Tu pakai pe, pa yule. Yukur pa hiꞌjirnge, na pakai. Yip pa lalme yurp bwore.”
35 Pol ŋanange wusyep miꞌe pe, kin nosoko kakah ŋanah pe, kin nisilihme Got gan ŋembep tinge. Miꞌe pe, kin noworꞌe kakah uku ŋono. 36 Ŋoihmbwaip tinge lalme na gah tahaiꞌ ŋumwaiye pe, tinge yono ŋai syeꞌ topoꞌe. 37 Poi miyeꞌ ŋaiye marp manah loumbil pinip uku, wutuꞌ poi tatame 276. 38 Pe poi lalme mono ŋai tapam. Poi si mono miꞌe pe, poi mambaꞌe peperiyeh kakah lalme miche ma gwah ŋoloh pinip nange ka ende loumbil pinip ka hihwai.
39 Ŋupe ŋaiye ŋau si ŋanah pe, tinge yukur sisyeme ŋoloh tikih ŋaiye tinge yal. Kom tinge yetekeꞌe pinip ŋaiye yukur ŋoloh, topoꞌme sah molon tikih pe, tinge ŋoihyeryembe nange ka yenge loumbil pinip yi yoto no, tinge de ka yenge yi yunuh sah molon tikih. 40 Taꞌe luku pe, tinge yotombo mwah ŋaiye tinge si yenderenge loumbil pinip yase ya jah tahaiꞌ pinip. Topoꞌe tinge yesembele mwah ŋaiye tinge si yupwaiꞌe lou hoi ŋaiye tinge yuhyulme loumbil pinip yal pe, tinge yupwaiꞌe sel ya topoꞌe woroh pe, tinge jete sel malaih ya yanah ya yaha loumbil pinip mut pe, yohe tumbuꞌe loumbil pinip nenge nala el tikih. 41 Kom loumbil pinip nal pe, tahar nal sah molon muꞌmuꞌe ŋaiye sai gah ŋoloh mondom pe, loumbil pinip mut si nato sah molon meleꞌe, topoꞌe teket kin nowor tirtatar ŋupe ŋaiye ŋoloh kotou embere nate gate nal pe, yukur tatame ŋaiye ka el, pakai supule.
42 Lenge miyeꞌ wondoh hiꞌjarnge ŋaiye lenge miyeꞌ mwahupwaiꞌe ka juh yerŋe pinip jirnge yil pe, tinge ŋoihyeryembe nange ka yongomb lenge. 43 Kom miyeꞌ mbep Julius ŋoiheryembe nange Pol ka orp pe, kin ŋana lenge nange yukur ka yongomb lenge. Taꞌe luku pe, kin ŋana lenge lahmende ŋaiye tatame ka yende jetuhwei pe, ka papalai yi juh yende jetuhwei yi yunuh tikih. 44 Kut lahmende ŋaiye yukur tatame pe, ka yambaꞌe yokop, topoꞌe loumbil pinip syeꞌ ŋaiye si ŋowor tirtatar pe, ka enge lenge e unuh tikih. Poi mende taꞌe luku pe, kin nungwisme poi lalme ma manah tikih bworerme.