28
Tinge yarp Malta
Ŋupe ŋaiye poi ma manah tikih bworerme pe, poi masande moworme nange moi uku Malta. Lenge mitiŋ ŋaiye yarp moi uku yambaꞌe poi. Ŋisih nate gah pe, ki mwate. Taꞌe luku pe, tinge jasar poi nih, topoꞌe tinge hriphrip me poi. Pol garase niŋ nate gasar nanah nih pe, hwaŋ nase nih tas nengelꞌe gah syep pe, ki dalndal teŋei syep kin. Kom ŋupe ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge moi uku yetekeꞌe hwaŋ dalndal tuwei syep Pol pe, tinge yanange yale yat tititinge na, “Miyeꞌ eꞌe taꞌe miyeꞌ pupwa ŋaiye nongombe miyeꞌ yule lakai? Somohon ŋaiye ka ole el ŋoloh pinip pe, ka ambaꞌe yitini pupwa kin. Kom pakai. Tukwini kin si nambaꞌe yitini kin pe, se ka ole.”
Kom Pol nangalaime hwaŋ na gah nih, kut yukur ŋainde ŋende me kin taꞌe rop, pakai eꞌe. Tinge yarp jeteme nange syep kin ka se ikimbir dul no, ka ole. Ta pakai eꞌe. Yukur kin nule. Taꞌe luku pe, tinge bunjenge ŋoihmbwaip tinge pe, tinge yanange na, “Kin got ende lakai?”
Siheime moi uku pe, yokoh embere tikin miyeꞌ ondoh ende lenge ailan uku sai. Naŋ kin Publius. Kin nambaꞌe poi nenge nal yokoh kin ŋaiye kin bepeteme poi bworerme pe, poi motop kin marp ŋup hun. Yai Publius ŋende wahriꞌ epwa ŋanar luh pe, wahriꞌ kin nihe topoꞌe hap pinip. Pe Pol na nikil syep ŋanah kin ŋisilihme Got pe, wahriꞌ epwa kin miꞌe. Kin ŋende taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ tuweinge moi uku ŋaiye yende wahriꞌ epwa yatme kin pe, kin ŋisilihme Got pe, wahriꞌ epwa tinge miꞌe. 10 Tinge hriphrip me poi miꞌ supule. Taꞌe luku pe, ŋupe ŋaiye poi da musme tinge no, ya mil pe, tinge yikil poi ŋaiꞌe ŋaiꞌe ya yanah loumbil pinip ŋaiye ka ungwisme poi el yaŋah.
Tinge yasme Malta yal Rom
11 Wundehei hun poi marp Malta miꞌe pe, poi mambaꞌe loumbil pinip ŋoinde tititinge Aleksandria. Loumbil pinip uku tate moi uku ŋup tikin ŋaiye yohe tahar embere. O na naha loumbil mut, tinge yainge yipihinge got tititinge ŋaiye lahmiyeꞌ hoi toꞌ tataime. 12 Poi masme moi uku pe, poi ma gwere moi Sirakus. Pe poi marp ŋup hun. 13 Miꞌe pe, poi tahar ma gwere moi Regium. Nyermbe pe, yohe tahar nal umbur nenge nat pe, ŋup hoi ŋanar yaŋah pe, poi mate gwere moi Puteoli nato Itali. 14 Poi mate gwere moi uku pe, poi metekeꞌe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge syeꞌ yarp pe, tinge yisilih poi ŋaiye ya top lenge murp sande ende. Poi motop lenge marp miꞌe pe, poi tahar mala mil Rom. Yaŋah ŋaiye poi mate gwere Rom, ki taꞌe lono. 15 Lenge Kristen Rom yasande nange poi mat mat yaŋah pe, tinge syeꞌ tahar lal yase yase moi embere Apius ŋaiye lenge mitiŋ yate jahilyeh, topoꞌe syeꞌ yate jere me poi yanar moi ŋaiye tinge jal Yokoh Hun Ŋaiye Yambaꞌe Yohe. Pol ŋetekeꞌe lenge pe, kin hriphrip me Got, topoꞌe ki plihe nambaꞌe bongol.
Pol ŋanange wusyep nal Rom
16 Ŋupe ŋaiye poi ma gwere Rom pe, tinge yukur yember Pol ya yoto mwahupwaiꞌe, pakai. Tinge yasme Pol ŋaiye ka orp yokoh ende. Kom tinge yalaŋatme kokorohtup ende nange ka gin embepeteme kohmap uku. 17 Ŋup hun nal miꞌe pe, Pol gal lenge miyeꞌ mbep lenge Juta ŋaiye ka ininge wusyep. Ŋupe ŋaiye tinge jahilyeh miꞌe pe, kin ŋana lenge na, “Toꞌ tatai ŋam, ŋam yukur mende ŋainde pupwa me lenge bamtihei poi, topoꞌe ŋam yukur mende yumbune yaŋah ŋaiye lenge mwan kaꞌ poi yalaŋatme, pakai. Kom tinge yarpe ŋam yanar Jerusalem pe, tinge yember ŋam yal syep lenge Rom. 18 Lenge Rom yiyarꞌe ŋam pe, tinge yukur yetekeꞌe nange ŋam mende ŋainde pupwa no, ka pumbe ma mule. Kut tinge da yusme ŋam yil hlaininge, 19  Apo 25.11kom lenge Juta jarnge. Taꞌe luku pe, ŋam misilih ŋaiye ma plihe mi mininge wusyep eꞌe mil me miyeꞌ ondoh lenge Rom, Sisa. Kom yukur ma se mininge wusyep pupwa me lenge bamtihei ŋam, pakai. 20 Taꞌe luku pe, leꞌe tehei ŋaiye ŋam gwal yip nange ma metekeꞌe yip no, ma mininge wusyep topoꞌe yip. Tehei kin ŋaiye ŋam gwan mwahupwaiꞌe taꞌe leꞌe, ŋoihmbwaip ŋam teŋeime Krais ŋaiye Got poi Israel somohonme nupwaiꞌe wusyep ŋaiye ka ember otme poi Juta.”
21 Tinge yaname Pol na, “Yukur poi mambaꞌe tup ende nal moi jeheinge ŋaiye tinge yanange nin o, yukur miyeꞌ tuweinge poi syeꞌ yase luku yat ŋaiye tinge yanange wusyep pupwa me nin, pakai. 22 Kom poi da misyunde ŋoihmbwaip nin taꞌe la. Poi sisyeme mitiŋ lalme moiye moiye tinge yanange wusyep pupwa me yip Kristen.”
23 Taꞌe luku pe, tinge yalaŋatme ŋup tikin ŋaiye ka juhilyeh topoꞌe Pol. Pe mitiŋ wula wula tinge lalme yate jahilyeh yal luh ŋaiye Pol narp. Ŋau ende supule Pol ŋende wah ŋana lenge wusyep noworꞌe nember halhale me lemame tikin Got. Kin ŋanange nesembele wusyep erŋeme tikin Moses, topoꞌe lenge profet nange tinge ka sisyeme Jisas, Miyeꞌ alaŋatme tikin Got. 24 Mitiŋ syeꞌ tenerme wusyep kin, kut mitiŋ syeꞌ tinge yanange kin homboꞌe. 25 Tinge yanange wusyep yale yat tititinge tingilyeꞌ me wusyep Pol. Syeꞌ tinge yasme yal no, Pol ŋanange wusyep yuwo kin taꞌe leꞌe, “Yohe Yirise ŋanange wusyep bwore mise tas mut loumwah poi, profet Aisaia. Kin ŋanange taꞌe leꞌe,
26  Ais 6.9-10E ini lenge miyeꞌ tuweinge liki na,
Ka yisyu yisyunde, kom yukur ka sisyeme.
Ka yeke yekepe, kom yukur ka yetekeꞌe.
27 Tehei kin taꞌe leꞌe, ŋoihmbwaip tinge si tingis pe,
mungwim tinge si kwot,
topoꞌe ŋembep tinge si tangar.
Ŋoihmbwaip tinge yukur ka sisyeme,
topoꞌe yukur ka bunjenge no, ka yimbilme yutme ŋam
ŋaiye ma mende miꞌme tinge, pakai.
28 Taꞌe luku pe, ŋam da mini yip wusyep ŋaiye pa sisyeme. Wusyep nungwisme tikin Got si nal lenge haiten pe, tinge se ka yisyunde.” 29 (Pol ŋanange wusyep yuwo kin taꞌe luku miꞌe pe, lenge Juta tahar yal tuhwar tingilyeꞌ wusyep yale yat tititinge.)* Wusyep uku sai me tup syeꞌ, yukur sai tup lalme.
30 Pol niche wuhyau me yokoh uku ŋaiye kin narp wahtaip hoi. Pe kin hriphrip ŋaiye lahmende yat yokoh yetekeꞌe kin. 31 Tinge yukur yupwaiꞌe kin ŋaiye ka ininge wusyep. Pe kin gan hiꞌluluwe ŋanange wusyep me lemame tikin Got, topoꞌe Lahmborenge Jisas Krais.

28.19 Apo 25.11

28.26 Ais 6.9-10

*28.29 Wusyep uku sai me tup syeꞌ, yukur sai tup lalme.