14
I jekh savato, ulo adava da ked alo ano čher oto disavo vođa e farisejengoro te xal maro, sare posmatrinde le. I dikh, anglo leste inele disavo manuš kas inele e panjesoro nambormipe. I o Isus pučlja e lilarnen (učiteljen e zakonesere) hem e farisejen: “Šaj li ko savato te sasljari pe il našti?” A on trainde. I Ov dolinđa le, sasljarđa le i muklja le. I phenđa lenđe: “Ked bi nekasoro čhavo tumendar ili o guruv perela ano bunari, na li bi sigate ikalena le ko savato dive?” I naštine ništa te irinen ko adava. Ked dikhlja sar o vičime birinde o anglune thana, phenđa lenđe jek paramiz: “Ked injan vičime nekase ko bijav, ma beš ko angluno than te na bi šaj maškaro vičime ovela disavo po baro tutar, pa te na avel okova, so vičinđa i tut i ole, te phenel će: 'De o than akalese.' Tegani, ani lađ, ka đa te dole o najpaluno than. 10 Nego ked injan vičime, đa i beš ko najpaluno than pa, ked avela okova kova vičinđa tut, te phenelće: 'Amala, cide tut poupre!' Tegani ka ovelće čast anglo sarijende kola bešena tuja uzalo astali. 11 Jer đijekh kova povazdela pe, ka ovel peravdo (ponizime), a kova peraj pe, ka ovel povazdime.” 12 I phenđa da okolese kova vičinđa le: “Ked ćereja ručko ili večera, ma vičin te amalen, ni te phraljen, ni te familija, ni e barvale komšijen, te na bi i on tut vičinena i ađahar te irinen (isplatinen) će. 13 Nego ked ćereja xajba, vičin e čororen, e sakatimen, e bangen, e kororen. 14 Tegani ka ove bahtalo, adalese so olen nane te irinenće. Jer ka ovelće irime ko uštiba taro mule (vaskrsenje) e pravednikonengoro.” 15 Ked adava šunđa jekh okolendar kola beštine uzalo astali, phenđa lese: “Bahtaloi okova kova ka xal maro ano carstvo (carstvo) e Devlesoro!” 16 A Ov phenđa lese: “Disavo manuš ćerđa baro xajba i vičinđa buten. 17 I bičhalđa ple kandine (sluga) ko sati oto xajba te phenel okolenđe kolai vičime: 'Aven! Jer sai akana spremime!' 18 I sare on lelje jekh pala avereste te odbinen. o prvo phenđa lese: 'Činđum njiva pa valjani te ikljovav te dikhav la. Molinava tut, izvinin ma.' 19 O dujto phenđa: 'Činđum pandžen jarmore guruven pa đava te dikhav len. Molinava tut, izvinin ma.' 20 I aver phenđa: 'Leljum romnja pa adalese našti avav.' 21 I o kandino (sluga) avindoj javini adava ple gospodarese. Tegani xoljanđa o domaćini i phenđa ple kandinese: 'Siđar ikljov ko trgija hem ko droma e dizjakere pa ana akari e čororen, e sakatimen, e kororen hem e bangen.' 22 I o kandino phenđa: 'Gospodaru, ulo ađahar sar so naredinđan hem pana isi than.' 23 I o gospodari phenđa ple kandinese: 'Ikljov ko droma hem ko staze i terin len te đerdinen te bi mo čher ovela pherdo.' 24 Jer vaćerava tumenđe da nijekh okole manušendar kolai vičime na ka xal mli večera.” 25 I baro narodo đelo oleja. Ov irinđa pe i phenđa lenđe: 26 “Ako neko avela kora mande, a na mrzini ple dade hem ple daja, ple romnja hem ple čhaven, ple phraljen hem ple phenjen, pa i plo dživdipe, našti te ovel mlo učeniko (učeniko)! 27 I ko na legari po krsto i na avela pala mande, našti te ovel mlo učeniko!” 28 “Jer ko tumendar, ked mangela te vazdel kula, na bešela prvo te računini o troško da li ka šaj te završini la? 29 Pa ako već čhivđa o temelji, a naštine te završini la - te na bi asana lese sare kola dikhena adava, vaćerindoj: 30 'akava manuš lelja te vazdel, a naštine te završini!' 31 Ili kova caro (caro) ked đala te arakhel pe avere caronencar ano mariba, na bešela najangle te razmislini šukar šaj li te marel pe ple deše hiljadencar adaleja kova đala protiv leste ple biše hiljadencar? 32 Ako našti, ka bičhali pe manušen đikotei okova pana dur, i ka pučel savei uslovja zako mir. 33 Ađahar da svako tumendar kova na mukela sa so isole, našti te ovel mlo učeniko.” 34 “Šukari o lon. Ali ako i o lon našali plo ukus, soja ka lonđarel pe? 35 Nane šukar ni zaki phuv ni zako đubrivo. Frdena le avrijal. Kas isi kana te šunel, nek šunel!”