6
Jisas kin Lahmborenge tikin Sabat
(Mat 12.1-8, Mak 2.23-28)
Lo 23.25Ŋup ende Sabat pe, Jisas nange nal nato wah syeꞌ ŋaiye tinge yononde peperiyeh kakah. Pe lenge jetalah kin jete peperiyeh kakah esep pe, tinge chichurꞌe jah syep ti, tinge yono ŋesep kin. Kom lenge Farisi syeꞌ yanange na, “Detaꞌe lai ti yip yende ŋai taꞌe liki? Wusyep erŋeme poi ŋanange nange yukur na ende ŋai tuꞌe liki guh ŋup tikin Sabat, na pakai.” 3-4  Wkp 24.9, 1Sam 21.1-6Pe Jisas nungwis lenge na, “Hai, yip si sisyeme ŋaimune ŋaiye somohonme Dewit ŋende. Ŋupe ŋaiye kin top lenge miyeꞌ wondoh kin yasande nimbot pe, kin nato yokoh tikin Got nambaꞌe kakah pe, kin top lenge miyeꞌ wondoh kin yono. Kom kakah uku ŋaiye lenge pris yember yaŋaꞌe Got pe, lenge pris ilyehme tatame ŋaiye ka yono. O ŋaiye lenge miyeꞌ pakaiye ka yono pe, tinge yoworꞌe wusyep erŋeme poi.” Pe Jisas ŋana lenge na, “Ŋam Talah tikin Miyeꞌ, ŋam Lahmborenge tikin Sabat.”
Miyeꞌ ŋaiye syep lupu kin nule
(Mat 12.9-14, Mak 3.1-6)
Ŋup ende ŋup tikin Sabat pe, Jisas nato yukoh jahilyeh ende nalaŋatme wusyep nal lenge miyeꞌ tuweinge. Pe miyeꞌ ende ŋaiye syep non kin si nule bilmbil narp. Pe lenge jetmam tikin wusyep erŋeme topoꞌ lenge Farisi yahaiꞌe yaŋah ŋaiye ka yiniꞌe Jisas nange ki ende pupwa oworꞌe wusyep erŋeme tinge. Taꞌe luku pe, tinge bep dilndilme kin sai sihei sihei nange ka se ende miꞌe wahriꞌ epwa guh ŋup tikin Sabat. Kom Jisas si sisyeme ŋoihmbwaip tinge pe, ki ŋaname miyeꞌ ŋaiye syep lupu nule luku na, “Tuhur ote gin eꞌe no, mitiŋ lalme ka yetekeꞌe nin.” Taꞌe pe, miyeꞌ uku tahar gan uku. Miꞌe pe, Jisas ŋana lenge na, “Ŋam da misilih yip tuꞌe leꞌe, wusyep erŋeme poi ki ŋana poi nange ya mende ŋaimune guh ŋup tikin Sabat? Ya mende bwore, lakai ya mende pupwa o, ya mungwis lenge miyeꞌ lakai, ya mende yumbun lenge?” 10 Kin bep nal ŋoyorꞌme tinge lalme miꞌe pe, ki ŋaname miyeꞌ uku na, “Kete syep nin bwarme ot.” Ki ŋende taꞌe luku pe, syep kin si plihe bwore ko. 11 Kom ki ŋende lenge Farisi topoꞌe lenge jetmam tikin wusyep erŋeme ŋoihmbwaip pupwa supule. Taꞌe luku pe, tinge yahaiꞌe yaŋah ŋaiye ka yende me Jisas.
Jisas nalaŋatme lenge aposel kin
(Mat 10.1-4, Mak 3.13-19)
12 Ŋup uku pe, Jisas nanah hwate nala ininge wusyep topoꞌme Got pe, kin narp nanah moi uku ŋup supule ŋanange wusyep topoꞌme kin. 13 Tahar hondonge pe, Jisas gal lenge jetalah kin lalme yat pe, kin nalaŋatme miyeꞌ 12 nato bumbe tinge ŋaiye kin nalaŋatme tinge aposel. 14 Naŋ tinge taꞌe leꞌe,
Saimon, ŋaiye Jisas nember naŋ umburꞌe kin Pita, topoꞌe toꞌ kin Andru,
topoꞌe Jems, Jon, Filip, Bartolomyu,
15 Matyu, Tomas, Jems talah tikin Alpius, topoꞌe Saimon Selot,* Tihei tikin wusyep selot ki taꞌe leꞌe. Lenge selot tinge taꞌe pati ende ŋaiye yende wachaihme lenge Rom. Tinge jarnge ŋaiye lenge Rom yembepeteme tinge pe, tinge yende wah nihe ŋaiye ka jinyen lenge Rom. Taꞌe luku pe, Saimon uku kin somohon narp pati luku ŋende wah topoꞌe lenge selot.
16 topoꞌe Judas talah tikin Jems, topoꞌe Judas Iskariot, miyeꞌ ŋaiye nember Jisas nal syep lenge wachaih.
Jisas nalaŋatme wusyep, topoꞌe kin ŋende miꞌme wahriꞌ epwa
(Mat 4.24-25, Mak 3.7-12)
17 Ŋupe ŋaiye Jisas ŋotop lenge aposel kin yase hwate jah pe, tinge yate jere temet ŋaiye lenge jetalah kin wula wula si jahilyeh yarp, topoꞌe lenge miyeꞌ tuweinge wula wula sekete ŋaiye yase Jerusalem, topoꞌe moi syeꞌ ŋaiye sai ŋoto Judia, topoꞌe moi syeꞌ ŋaiye sai siheime ŋoloh sah Tair topoꞌe Saidon. 18-19 Tinge yat nange ka yisyunde wusyep kin, topoꞌe ka ende miꞌme wahriꞌ epwa tinge. Pe mitiŋ lalme yende wah nihe ŋaiye ka yusuwaꞌe kin. Detale, ŋupe ŋaiye tinge ka yusuwaꞌe kin pe, bongol ŋaiye sai kin ka ende miꞌme wahriꞌ epwa tinge. Taꞌe luku pe, Jisas ŋende miꞌme wahriꞌ epwa, topoꞌe kin ginyenme yipihinge pupwa lalme.
Lenge ŋaipwa ŋiꞌ ka hriphrip, kut lenge miyeꞌ lowe si yambaꞌe yitini tinge
(Mat 5.1-12)
20 Jisas ŋetekeꞌ lenge jetalah kin lalme luku pe, ki ŋana lenge na,
“Yip lahmende ŋaiye tukwini ŋaipwa ŋiꞌ, yip si yarp bwore.
Detale, yip si yarp ya yoto lemame tikin Got.
21 Yip lahmende ŋaiye tukwini nimbot yamb yip pe, yip si yarp bwore.
Detale, ŋup ende yip pa yono ŋai tapam supule.
Yip lahmende ŋaiye tukwini yilil pe, yip si yarp bwore.
Detale, ŋup ende yip pa yesenet.
22-23  2Sto 36.16, Apo 7.52, 1Pi 4.14Ŋupe ŋaiye lenge miyeꞌ ka jirnge nin, topoꞌe ka yini pakai me nin, topoꞌe ka yininge wusyep pupwa me nin, topoꞌe lenge miyeꞌ yar ka yambaꞌe ŋimbim nin, na hriphrip. Somohonme lenge mwan kaꞌ poi yende ŋahilyeh yal lenge profet tikin Got. Tehei kin ŋaiye ka jirnge nin pe, ki taꞌe leꞌe, nin gande ŋam, Talah tikin Miyeꞌ. Kom ŋupe ŋaiye ŋai uku ka ot pe, na chuchukwar papalai guh unuh hriphrip. Detale, yitini embere sai keteme nin nanah moihlaꞌ.
24 Kom ŋoihme yip lahmende miyeꞌ lowe
ŋaiye tukwini yip tatame ŋaiꞌe ŋaiꞌe wula wula sekete.
Detale, tukwini yip si yambaꞌe yitini bwore ŋumwaiye kekep eꞌe,
kom ŋup ende ka miꞌe ko.
25 Ŋoihme yip lahmende ŋaiye tukwini si yono ŋai tapam!
Detale, ŋup ende nimbot embere se ka yumb yip.
Ŋoihme yip lahmende ŋaiye tukwini yesenet.
Detale, yip se pa yilil embere sekete.
26 Ŋoihme yip lahmende miyeꞌ ŋaiye lenge mitiŋ lalme
yanange wusyep yahraꞌe naŋ yip topoꞌe yanange nange yip bwore.
Detale, lenge mwan kaꞌ poi yende ŋahilyeh yal lenge profet homboꞌe.”
Ende nihararme lahmende ŋaiye ŋende wachaihme nin
(Mat 5.38-48, 7.12)
27 “Kom ŋam mana yip lalme leꞌe ŋaiye yasande wusyep ŋam, yende nihararme lenge wachaih yip topoꞌe yende bwore lenge lahmende ŋaiye ŋoihmbwaip pupwa me yip. 28 Isilihme Got ŋaiye ka ende miꞌmiꞌ me lahmende ŋaiye yanange wusyep pupwa yalme yip topoꞌe lahmende ŋaiye yende yar yende yumbun yip. 29 Pe ŋaiye miyeꞌ ende ka yumbe el wutiꞌ pe, bunjenge aŋaꞌe wutiꞌ umbur ŋaiye ka plihe yumbe topoꞌe. Ŋaiye miyeꞌ ende nambaꞌe temhroŋ nin pe, plihe aŋaꞌe hapwore nin ŋoinde topoꞌe. 30 Pe na angange lenge mitiŋ lalme ŋaiye tinge yisilih nin ŋaiꞌe ŋaiꞌe, topoꞌe ŋupe ŋaiye lahende nambaꞌe ŋainde nin pe, yukur na isilih ŋaiye na plihe ambaꞌe, na pakai.
31  Mat 7.12Taꞌe luku pe, na ende bworerme lenge mitiŋ ŋahilyeh tuꞌe ŋaiye ni ŋasande tinge ka yende me nin. 32 Ŋaiye na ende nihararme lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye tinge yende nihararme nin pe, yukur nin ŋende ŋai embere ende no, yukur tatame ŋaiye na ambaꞌe yitini me wah taꞌe luku, pakai. Detale, lenge miyeꞌ tuweinge pupwa, tinge topoꞌe yende tuwaꞌe taꞌe luku no, tinge yende nihararme lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye si yende nihararme tinge. 33 Ŋaiye na ende bwore el lenge lahende ŋaiye yende bwore me nin pe, na plihe ambaꞌe yitini bwore ŋoinde, lakai pakai? Pakai! Lenge miyeꞌ tuweinge pupwa, tinge topoꞌe yende ŋahilyeh taꞌe luku. 34 Ŋaiye na angange lenge ŋai syeꞌ, lakai wuhyau syeꞌ, kom nin ŋasande ŋaiye ka plihe yungwisme wuyah nin pe, nin de ŋai embere bwore, lakai pakai? Lenge miyeꞌ tuweinge pupwa yangange lenge mitiŋ pupwa nange ka plihe yungwisme ŋahilyeh tutume wutuꞌ uku. 35 Kom yaŋah taꞌe liki na pakai. Ende bworerme lenge wachaih, topoꞌe angange lenge ŋaimune ŋaiye tinge yasande, kom yukur na isilih lenge ŋaiye ka plihe yungwisme ŋai uku, na pakai. Ŋaiye na ende bworere tuꞌe luku pe, na ambaꞌe yitini ŋembere, topoꞌe Got Na Nah Hlaꞌ Supule se ka gil nin talah kin. Tehei kin taꞌe leꞌe, Got kin ŋoihginirme tinge, topoꞌe kin nungwisme lenge miyeꞌ tuweinge pupwa ŋaiye tinge yukur hriphrip me kin pe, kin ŋende bworerme tinge.
36 Taꞌe luku pe, na ŋoihginirme lenge miyeꞌ tuweinge lalme ŋahilyeh tuꞌe Yai poi ŋaiye ŋoihginirme poi lalme.”
Tahlai me nitei yer
(Mat 7.1-5)
37 “Ŋaiye na iyarꞌe pupwa lenge miyeꞌ tuweinge pe, Got se ka iyarꞌe pupwa nin. Ŋaiye na gonome lenge miyeꞌ tuweinge pe, Got se ka gonome nin. Na osme pupwa lenge miyeꞌ tuweinge pe, Got topoꞌe se ka osme pupwa nin. 38 Angange lenge ŋaiꞌe ŋaiꞌe nin pe, Got se ka yule nin yitini embere sekete pe, ka engelyembe ŋai uku ŋaiye somohon nin nangange. Taꞌe luku pe, ŋaiye na angange lenge mitiŋ ŋaiꞌe ŋaiꞌe pe, Got topoꞌe se ka yule nin.”
39  Mat 15.14Pe Jisas ŋana lenge wusyep tapimbilme ende taꞌe leꞌe, “Yukur tatame ŋaiye miyeꞌ ŋembep tangar ende ka enyerme ŋembep tangar ende. Ŋaiye ka ende pe, se ka hindi hoime tumbe yi juh ŋeheh.” 40  Mat 10.24-25, Jon 13.16, 15.20O sande tekeꞌe lenge jetalah yukur tatame ŋaiye ka yusungurhme sande tekeꞌe jetmam tinge, pakai. Kom ŋupe ŋaiye lenge jetalah si yambaꞌe sande tekeꞌe lalme tikin jetmam tinge pe, tinge se ka tuꞌe jetmam tinge. 41 Detaꞌe lai ti nin bep na ŋetekeꞌe lou hyukut malaih ŋaiye tahaiꞌ nato ŋembep miyeꞌ ende, kom yukur nin ŋoiheryembe lou supun ende ŋaiye tahaiꞌ ŋembep nin? 42 Yukur na inime miyeꞌ ende nange na osoko lou hyukut ŋaiye tahaiꞌ ŋembep kin, ŋupe ŋaiye nin yukur nosoko lou supun embere ŋaiye tahaiꞌ ŋembep nin. Nin ŋoiheryembe nange nin bwore mise, kom nin miyeꞌ homboꞌe. Osoko lou supun ŋaiye tahaiꞌ ŋembep nin yer ti, na etekeꞌe bwore gondoume pe, ka tutume ŋaiye na osoko lou hyukut ŋaiye tahaiꞌ ŋembep miyeꞌ ende.
Lou esep hoi
(Mat 7.16-20, 12.33-35)
43 “Lou bwore yukur ka se teŋei lou esep pupwa topoꞌe lou pupwa yukur ka se teŋei lou esep bwore, pakai. 44  Mat 12.33Lou lalme nin si sisyeme lou esep kin ŋaiye ki teŋei. Ŋip esep yukur ka teŋei el mwah senge, topoꞌe yah esep yukur ka teŋei el el mwah bulmbunuh. Pakai supule! 45  Mat 12.34Miyeꞌ ŋaiye ŋoihmbwaip kin bwore, kin taꞌe ŋaiye lou bwore pe, ŋai esep kin bwore gande ŋoihmbwaip kin. Miyeꞌ ŋaiye ŋoihmbwaip pupwa yehe pe, ŋai esep kin pupwa gande ŋoihmbwaip kin. Taꞌe luku pe, wusyep ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge yanange pe, ki sasambe ŋoihmbwaip tinge ŋaiye bwore lakai pupwa.”
Miyeꞌ hoi ŋaiye yahraꞌe yokoh
(Mat 7.24-27)
46 “Detaꞌe lai ti yip jalme ŋam Lahmborenge yip, kom yukur yip jande wusyep ŋam? 47 Ma mini yip wusyep tapimbilme ende ŋaiye ka asam yip miyeꞌ ende ŋaiye kin nate ŋasande wusyep ŋam no, kin gande. 48 Ki taꞌe leꞌe, miyeꞌ ende kin da guhurꞌe yokoh. Taꞌe luku pe, ki ŋiche ŋeheh gah gah nal pe, kin ŋononde tumwange pe, kin nahraꞌe yokoh nanah erŋem pe, ki bwore bongol. Pe ŋupe ŋaiye mih tembelem ŋembere nate ŋondolꞌme yokoh uku pe, yukur ki turuwau, pakai. Detale, yokoh uku dil supule. 49 Kom miyeꞌ ŋaiye ŋasande wusyep ŋam no, yukur kin gande wusyep uku pe, kin taꞌe miyeꞌ ŋaiye ŋahraꞌe yokoh topoꞌe lou pilpil. Ŋupe ŋaiye mih tembelem ŋembere nat ŋondolꞌme yokoh kin pe, nilyehe sai ki turuwau na gah kekep ko.”

6.1 Lo 23.25

6.3-4 Wkp 24.9, 1Sam 21.1-6

*6.15 Tihei tikin wusyep selot ki taꞌe leꞌe. Lenge selot tinge taꞌe pati ende ŋaiye yende wachaihme lenge Rom. Tinge jarnge ŋaiye lenge Rom yembepeteme tinge pe, tinge yende wah nihe ŋaiye ka jinyen lenge Rom. Taꞌe luku pe, Saimon uku kin somohon narp pati luku ŋende wah topoꞌe lenge selot.

6.22-23 2Sto 36.16, Apo 7.52, 1Pi 4.14

6.31 Mat 7.12

6.39 Mat 15.14

6.40 Mat 10.24-25, Jon 13.16, 15.20

6.44 Mat 12.33

6.45 Mat 12.34