13
Yimbilme ŋoihmbwaip, tu pakai pe, pa yule
Dindiꞌ ŋup uku pe, lenge miyeꞌ tuweinge syeꞌ yate yaname Jisas na, “Iyai, somohon dindiꞌ uku ŋaiye lenge miyeꞌ Galili syeꞌ yende ofa yalme Got pe, Pailat nember lenge miyeꞌ wondoh kin yate yongombe lenge pe, wim tinge turuꞌ gah meleꞌe wim lenge yuwor uku.” Pe Jisas ŋisilih lenge na, “Yip ŋoihyeryembe nange tinge si yende pupwa yengelyembe lenge miyeꞌ tuweinge lalme Galili ti, tinge yongomb lenge, lakai pakai? Pakai! Ŋam mana yip, ŋaiye yip yukur yimbilme ŋoihmbwaip yasme pupwa yip pe, pa lalme yule tuꞌe ŋaiye tinge si yende. O detaꞌe laime lenge miyeꞌ 18 ŋaiye somohon yule ŋupe ŋaiye yokoh dini dini nanah hlaꞌ nal Siloam turuwau na gah nongombe lenge? Yip ŋoihyeryembe nange luku ki yasam yip ŋaiye tinge yende pupwa yengelyembe miyeꞌ tuweinge lalme ŋaiye yarp ya yoto Jerusalem, lakai pakai? Pakai! Ŋam mana yip lalme na, ŋaiye yip yukur yimbilme ŋoihmbwaip yip pe, yip pa lalme yule tuꞌe ŋaiye tinge yule.”
Wusyep tapimbilme lou ŋaiye yukur teŋei esep bwore
Miꞌe pe, Jisas ŋana lenge wusyep tapimbilme leꞌe, “Miyeꞌ ende ki ŋenete ŋip* Luk nainge lou fik, kom poi member lou ŋip. esep nato wah meleꞌe kin pe, kin gere nah embere. Taꞌe luku pe, wahtaipe taipe ki nale nat bep osoko ŋip esep nanah lou uku, kom yukur ki ŋetekeꞌe ŋesep ende, pakai. Taꞌe pe, ki ŋaname miyeꞌ wah kin na, ‘Hai, wahtaip hun ŋam male mat gwaiꞌ me ŋip esep, kom ŋam yukur metekeꞌe ŋesep ende teŋei, pakai. Kin pupwa yehe no, ki kite ŋom bwore gah kekep eꞌe. Taꞌe luku pe, gine pupwa ember el.’ Kom miyeꞌ wah nungwisme wusyep na, ‘Iyai, osme ka si tutume wahtaip ende topoꞌe. Ŋam da sisipe ŋaiye ma miche kekep topoꞌe muwilꞌe gurngur mil lou tehei metekeꞌe. Ŋaiye ka teŋei ŋesep wahtaip ende pe, bwore. Ka si. Tu pakai pe, ya gwine member mil.’ ”
Jisas ŋende miꞌme wahriꞌ epwa tuwei ende nato ŋup tikin Sabat
10 Ŋup ende nato ŋup Sabat pe, Jisas nalaŋatme wusyep gan nato yukoh jahilyeh ende. 11 Pe tuwei ende ŋaiye warp uku, yipihinge pupwa narp nato ti tatame wahtaip 18. Pe yipihinge pupwa luku naŋaꞌe wahriꞌ epwa teket geih geih no, yukur tatame ŋaiye ta wahraꞌe teket ti wunuh bwar bwar gwin, pakai. 12 Ŋupe ŋaiye Jisas ŋetekeꞌe ti pe, ki galme ŋaname ta wut pe, ki ŋaname na, “Amai, wahriꞌ epwa si nasme nin.” 13 Miꞌe pe, kin nikil syep nanah ti pe, nilyehe sai ti tahar bwar bwarme pe, ti wirisukwarme Got.
14  Kis 20.9-10, Lo 5.13-14Miyeꞌ mbep tikin yukoh jahilyeh uku tuhwar ŋaiye Jisas ŋende miꞌe wahriꞌ epwa gah ŋup tikin Sabat. Taꞌe pe, ki ŋihyel lenge miyeꞌ tuweinge ŋanange na, “Dindiꞌ ŋup tikin Sabat yukur ya mende wah, na pakai. Kut ŋup syepumbur ilyeh ŋaiye sande ilyeh ilyeh poi tatame. Taꞌe luku pe, ŋaiye yip yasande ka ende miꞌme wahriꞌ epwa yip pe, pa yut junde ŋup ilyeh ilyeh uku. O ŋup tikin Sabat, na pakai.” 15 Pe Lahmborenge nungwisme wusyep kin na, “Yip iki miyeꞌ molohe! Nato ŋup tikin Sabat pe, yip ŋoihginirme lenge yowor ŋembelei yip, lakai pakai? Hei, yip yesembele mwah yangaꞌme workau pe, yip yenge kin ya tas ŋaiye ka onoꞌe pinip. 16 O tuwei eꞌe, ti wengelyembe lenge yuwor embelei kuli! Ti ŋambaih talah ende tikin Abraham ŋaiye Satan nupwaiꞌe ti na tatame wahtaip 18 supule. Taꞌe luku pe, ŋaiye ya mesembele syep Satan guh ŋup tikin Sabat no, ta tuhur bwore wusme pupwa luku pe, se ka bwore supule!” 17 Wusyep kin uku ŋotohote lenge wachaih pe, tinge hiꞌme tititinge, kom lenge miyeꞌ tuweinge lalme hriphrip me ŋaimun bwore bwore ŋaiye kin si ŋende.
Wusyep tapimbilme lousep mastet topoꞌe yis
(Mat 13.31-33, Mak 4.30-32)
18 Jisas ŋisilih na, “O lemame tikin Got ki taꞌe la ŋai? Ma mininge wusyep tapimbilme lemame tikin Got tuꞌe leꞌe. 19 Ki taꞌe ŋaiye lousep mastet malaih sisikirpe. Lou esep mastet malaih sisikirpe taꞌe ŋaiye tihir. Tinge yenete yal wah pe, ki tahar embere taꞌe lou pe, lenge ŋinjet yate yende hwap tinge yanah lombo kin. Tinge yenete yal wah pe, ki tahar embere taꞌe lou. Pe lenge ŋinjet yate yende hwap tinge yanah lou lombo kin.” 20 Pe Jisas plihe ŋisilih lenge na, “O lemame tikin Got ki taꞌe la ŋai? 21 Rop ende kin taꞌe leꞌe. Tuwei ende wambaꞌe yis syeꞌ wimbilme topoꞌe kakah pe, kakah lalme luku tenenem embere. Taꞌe luku pe, lemame tikin Got kin ŋahilyeh.”
Kohmap malaih
(Mat 7.13-14,21-23)
22 Jisas nala el Jerusalem pe, kin mwande nato moiye moiye ŋaiye sai yaŋah ŋanange nalaŋatme wusyep nal lenge miyeꞌ tuweinge moi lalme luku. 23 Miyeꞌ ende ŋisilihme kin na, “Lahmborenge, Got ka ambaꞌe lenge miyeꞌ ilyeh ilyeh tongonose, lakai pakai?” Pe Jisas nungwisme na, 24 “Lenge miyeꞌ tuweinge wula wula se ka sisipe yaŋah wula ŋaiye ka yil yoto lemame tikin Got, kom yukur tatame ka yi yoto, pakai. Taꞌe luku pe, pa yende wah nihe ŋaiye pa yi yoto kohmap malaih uku. 25 Ŋupe ŋaiye yai tehei yukoh uku si tahar gase kohmap miꞌe pe, yip pa jin tus wicherꞌ yendere yendere kohmap jil jil yininge na, ‘Lahmborenge, kumbur kohmap no, poi ya mi moto.’ Pe kin ka ungwisme wusyep yip na, ‘Ŋam jinjame yip iki. Yip yase la ŋai yat?’ 26 Pe yip pa yungwisme na, ‘Somohon poi motop nin mono ŋai, topoꞌe poi masande wusyep ŋaiye ni ŋanange nalaŋatme narp nato moi poi.’ 27  Sng 6.8Kom ka plihe ini yip na, ‘Ŋam yukur sisyeme yip topoꞌe yip yase la ŋai yat. Yip miyeꞌ pupwa yehe. Yil yangaꞌme ŋam.’
28  Mat 8.11-12, 22.13, 25.30Dindiꞌ ŋup uku pe, yip pa yetekeꞌe Abraham, Aisak, Jekop topoꞌe lenge profet lalme ŋaiye yarp ya yoto lemame tikin Got pe, pa yikikirme ŋesep, topoꞌe pa yilil embere sekete. Detale, Got se ka ginyen yip e tus wicherꞌ. 29 Kom lenge haiten ka yuse ŋau anah, ŋau gah, topoꞌe moiye moiye lalme yut pe, ka yurp yi yoto ŋai embere nato lemame tikin Got. 30  Mat 19.30, 20.16, Mak 10.31Taꞌe luku pe, lenge haiten ŋaiye tukwini yat yuwo pe, ka yil yer. Kut yip Juta ŋaiye Got nalaŋat yip yer pe, pa yut yuwo.”
Jisas ŋoihginirme Jerusalem
(Mat 23.37-39)
31 Dindiꞌ ŋup uku lenge Farisi syeꞌ yatme Jisas pe, tinge yaname kin na, “Iyai, miyeꞌ ondoh kiŋ Herot ŋasande ka yumbe nin. Taꞌe luku pe, na tuhur osme moi eꞌe.” 32 Jisas ŋana lenge na, “Yi yinime ŋumbwat telpei Herot na, ‘Tukwini topoꞌe minde pe, ma mende wah gwinyen lenge yipihinge pupwa topoꞌe ma mende miꞌme wahriꞌ epwa. O ŋup hun kin pe, wah ŋam ka miꞌe.’ 33 Liki yukur bwore ŋaiye ka yonombe profet ka ole inir kekep moi ende, pakai. Tinge ka pumbe yinir Jerusalem ŋahilyeh tuꞌe ŋaiye lenge profet. Taꞌe luku pe, tukwini, lakai minde, lakai boiye pe, se ma mil Jerusalem.”
34 Jisas plihe ŋanange na, “O Jerusalem, Jerusalem! Yip yongomb lenge profet, topoꞌe yip yiche ŋeser yongombe lenge miyeꞌ wah tikin Got ŋaiye kin nember natme yip. Ŋup wula wula ŋam masande ŋaiye ma gwarase yip tuꞌe ŋaiye tuwet mam gwarase lenge tuwet talah ti no, ti kwite yohe gwah waparaꞌe tinge, kom yip jarnge ŋam. 35  Sng 118.26Taꞌe luku pe, Got se ka osme yukoh yirise ŋaiye sai nato moi yip Jerusalem pe, ka si pakaiye. Ŋam mana yip bwore mise, yukur pa plihe yetekeꞌe ŋam, miyeꞌ wah tikin Got yi tutume ŋupe ŋaiye pa yenerme wusyep eꞌe ŋaiye ŋanange na, ‘Hriphrip me Lahmborenge ŋaiye natme naŋ tikin Got.’ ”

*13.6 Luk nainge lou fik, kom poi member lou ŋip.

13.14 Kis 20.9-10, Lo 5.13-14

13.19 Lou esep mastet malaih sisikirpe taꞌe ŋaiye tihir. Tinge yenete yal wah pe, ki tahar embere taꞌe lou pe, lenge ŋinjet yate yende hwap tinge yanah lombo kin.

13.27 Sng 6.8

13.28 Mat 8.11-12, 22.13, 25.30

13.30 Mat 19.30, 20.16, Mak 10.31

13.35 Sng 118.26